Kako te lahko že ena ura spanja manj prav utrudi. Danes zjutraj sem se morala vstati, vendar moje telo in misli niso delovali skupaj. V mislih sem imela, da moram vstati, da ne bom zamudila, vendar me ne roke ne noge niso ubogale. Prst pa je samo podaljševal budilko. :) Ko se mi je končno uspelo zbuditi, da sem lahko sama stala pokonci, sem odšla na delo. Tam sem si skuhala kavo (kar močno), po malici sem spila žitno kavo in malo kasneje še črni čaj z mlekom in sedaj funkcioniram na približno 50%. Danes je res en čuden dan. Pa še nerodna sem.... :)
Ko tole tipkam, se neprestano motim in več brišem kot pa pišem...... :)
Upam, da bo jutri kaj boljši dan glede na to, da je petek. Sicer pa, za vsakim dežjem posije Sonce (samo kdaj neha deževati je pa druga stvar). :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar